O integrirani pridelavi

Integrirana pridelava je naravi prijaznejši način pridelave od konvencionalnega, kjer se z rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pristojnega inšpektorata in natančno določenimi pravili kmetuje na način, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi z namenom pridelave kakovostne in zdrave hrane. Bistveni cilji integrirane pridelave so:

• uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
• prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi ukrepi, pri čemer se doseže enak gospodarski učinek,
• pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
• nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
• pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
• gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
• gnojenje in dognojevanje se izvaja na osnovi analiz in nitratnih testov; z namenom preprečevanje prehoda nitratov v podtalnico ter kopičenja nitratov v rastlinah,
• kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,
• pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.

V Sloveniji se izvaja shema integrirane pridelave za področje poljščin (IPP), sadja (IPS), grozdja (IPG) in zelenjave (IPZ). Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni z zakonodajo:

• pravilniki o integrirani pridelavi in
• tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS

Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH).

Zakaj postati integrirani pridelovalec...

Integrirana pridelava je v Sloveniji najbolj razširjena nadzorovana shema kakovosti. V Leta 2007 je bilo v to shemo vključenih preko 6.000 pridelovalcem iz celotne Slovenije. Integrirana pridelava pomeni za pridelovalce vpeljanje nadzorovanega sistema kmetovanja. Pridelovalec, ki se vključi v postopek certificiranja, se pridruži veliki skupini slovenskih kmetov, za katere veljajo vsem znana in enaka pravila pridelave. Pridelovalci, ki spoštujejo pravila določena s pravilniki in tehnološkimi navodili in so njihovi ukrepi s strani IKC UM prepoznani kot ustrezni, prejmejo certifikat, ki potrjuje skladnost pridelave.

Certifikat izdan s strani neodvisnega certifikacijskega organa za skladnost pridelave s pravili integrirane pridelave pomeni za prejemnika certifikata ugodnejši položaj na tržišču in je:

• zagotovilo za varnost in kakovost certificiranih živil, ki so pridelana na integriranih kmetijskih gospodarstvih,
• vstopnica na konkurenčni trg,
• ponos vsakemu integriranemu pridelovalcu.

Integrirani pridelovalci imajo več poslovnih priložnosti.

Pripomočki za integrirano pridelovanje

Zelo pomembno je, da imamo na voljo ustrezne pripomočke za pridelavo zelenjave. Ti pripomočki so lahko različni materiali v različnih oblikah. Če želimo pospešiti rast zelenjave, moramo uporabiti različne metode za zastiranje tal. Dokazano je, da materiali za zastiranje tal zmanjšujejo pojave različnih bolezni. Uporaba materialov za zastiranje omogoča hitrejši in boljši razvoj celotnega koreninskega sistema. Ti materiali so lahko organski ostanki ali razni sintetični materiali. Učinkovitost zatiranja se opazi na kumarah, solatah, kolerabicah, paradižnikih, bučkah in lubenicah.

Če imamo majhne obdelovalne površine materiale polagamo ročno. V primeru, da gre za večje obdelovalne površine pa to počnemo s posebnimi stroji.

Folije načeloma uporabljamo v trakovih. Njihove robove moramo previdno obdelati. Če zastiramo s prosojnimi folijami, s tem dosežemo boljše ogrevanje zemlje. Uporabljamo jih predvsem spomladi, saj z njimi pospešimo kalitev.

Če zastiramo s črno folijo, s tem posevke obvarujemo pred plevelom. Bele neprosojne folije pa prepuščajo sončne žarke. Med pripomočke sodijo še razne motike, lopatke…

Še vedno pa premalo ljudi ve kaj sploh pomeni pridelovati integrirano hrano. To je način pridelave, kjer je bistvenega pomena pridelati svežo, okusno zelenjavo ter zelenjavo z višjo kakovostjo. Upoštevati pa morajo tudi nekatera načela: strokovno uporabo gnojil, doseganje najmanjšega negativnega vpliva na okolje, vzpodbujati uporabo biotičnih pripravkov…

Namen take pridelave je tudi, da dosežemo čim krajšo pot od mesta pridelave do končnega potrošnika. Taka zelenjave je bolj kakovostna in sveža. Veliko kmetij pri nas prideluje tako zelenjavo, saj ljudje vedno več pozornosti namenjajo tako pridelani zelenjavi.

V Sloveniji se izvaja shema integrirane pridelave za področje poljščin, sadja, grozdja in zelenjave. Tehnologija pridelave je natančno določena v pravilniku.

Nekateri kmetje sami tržijo svoje integrirane produkte, nekateri pa preko zadrug ali drugih trgovin. V Sloveniji pa so zaživele tudi tržnice, kjer prodajajo tako zelenjavo. Kmetje in kupci so nad prodajo zelo zadovoljni, kar jim daje motivacijo za naprej.

Že leta 2006 je bilo v ta sistem vključenih več kot 6.00 pridelovalcev iz celotne Slovenije. Ta številka pa iz leta v leto narašča, kar je zelo pomembno. Za kmete pomeni integrirana pridelava nadzorovani sistem kmetovanja.

Vir: Osvald Jože, Integrirano pridelovanje zelenjave, Ljubljana 2003

http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/aktualno/2014/06/so_breskve_strupene_kaj_pa_pomarance_in_jagode.aspx